MLADINSKO PETJE - MLADINA

 

ŽALSKI VEROUKARJI NA "MISIJONSKI VASI"

V LJUBLJANI

 

 

MAŠA ZA OTROKE V SEPTEMBRU

IZDELAVA SLOMŠKOVE SLIKE PASTIRČKA

 

 

SREČANJE MLADIH V STIČNI - MED MAŠO

SREČANJE MLADIH V STIČNI - ZASLUŽENA MALICA

 

IMELI SMO SE LEPO… (Bele Vode, Sv. Križ 2011)

V nedeljo 21. 8. 2011 smo se okoli četrte ure popoldne zbrali pred župniščem in se odpeljali proti Šoštanju. Tudi letos ni šlo vse po načrtu. Že v Veliki Pirešici smo se spomnili, da smo pozabili doma hrenovke. Našo prvo večerjo! K sreči se je Blaž ponudil, da se vrne v Žalec. Nadaljevali smo pot proti Svetemu križu. Starši so otrokom pomagali pripraviti postelje, kaj kmalu pa smo ostali sami. Ne skrbite. Ni nam bilo nič hudega. Že prvi dan smo začeli s prepevanjem pesmice Kranjski Janez. Blaž in Tomaž sta začela postavljati kres, Alenka in Irena pa pripravljati hrenovke in testo Twist. Ko je sonce zašlo, smo prižgali kres. In potem smo že lačni in navdušeni pikali hrenovke na ošiljene veje, jih ovijali v Twist in si poizkušali speči večerjo. Mmmm… Bilo je okusno! Prvi dan počitnic se je začel ravno tako, kot smo si želeli, zato nam kar ni in ni bilo do spanja. Narisali smo svojo zastavo Zbora Liokorn (to je ime za neznano žival iz priljubljene popevke o Noetu in smo naš zbor poimenovali kar po njej). Nadeli smo si posebne skrivne vzdevke in se prelevili v skavte. Zaspali smo ob tradicionalnem poslušanju pravljic, našemu skavstvu pa ni bilo konca niti v

ponedeljek…
Zgodaj smo se zbudili (okoli 7. ure zjutraj, eni prej.. drugi kasneje), se podložili s hrano, zmolili jutranjo molitev in začeli prepevati. Učili smo se novih pesmic ter ponavljali stare. Tina in pater Viktor sva poskrbela, da nam med vajami nikakor ni bil dolgčas. Animatorji so med tem pripravili vse potrebno za našo »skavtsko« zaobljubo. V lesene kljukice smo vžgali naša nova imena, spuščali smo se po drči, dali prisego, prejeli rutice in hop… spet na vaje! Saj smo vendar pevski zbor. Pred sveto mašo smo se še malo razgibali, se sprostili, imeli »modno revijo«. Z vsem trdim delom smo si prislužili igro Človek ne jezi se, ki sem jo jaz Tina vse počitnice skrbno izdelovala doma. Mi sami smo bili figurice na igralnem polju. Imeli smo veliko kocko. Pred večerjo smo imeli sveto mašo, ki smo jo pripravili s patrom Viktorjem. Pri maši v pevski sobi smo doživeli bližino: ko smo si blizu med seboj, smo blizu tudi Bogu. Pri očenašu smo se držali za roke, si izrazili bližino z objemom miru in vsi prejeli sv. obhajilo. Po maši nas je prišel obiskat župnik iz Šoštanja. Potem smo še prepevali… Dan smo okronali s Tomaževo pico. O pici moram povedati, da je bila zelooooo okusna. Edino vrata od pečice smo morali ves čas peke držati, saj je Tomaž uporabil prevelik pladenj. Ker se je tako uštel, smo se mu punce skrile po pevski sobi, on pa nas je moral najti z zavezanimi očmi. To so bile dogodivščine!

Že torek!?
Zbudili smo se zelo zgodaj. Že pred šesto uro smo šli na razgledno točko čakat sončni vzhod. Čudovito je, ko se »poraja« sonce! Po zajtrku in molitvi smo imeli telovadbo in nato vaje. Vsi smo bili že malce utrujeni. Ker se nam ni več ljubilo prepevati, smo z Alenko izdelali »dežne palice« - posebne ropotulje v katerih se presipa riž, koruza, soja in podobno. Vse skupaj se zaradi žebljev sliši kot da bi valovalo morje. Na kosilu sta nas obiskala pater Jože in Mojca. Upamo, da bo slednja naslednje leto tudi z nami. Ko je prosti čas minil smo s kuharico Tatjano in njeno pomočnico Ireno spekli večerjo, rogljičke »Marta«, ki so naša župnijska specialiteta. Pred večerjo smo seveda imeli sveto mašo, ki smo jo pripravili s p. Viktorjem. Tudi ta večer nas je še posebno zbližala, p. Viktor pa nam je govoril o darovanju in žrtvi, ki je navzoča v življenju vsakega človeka, tudi otroškega… Po večerji pa seveda igreee. V Tomaževi igri »Iskanje izgubljenih predmetov« smo si priborili vilice, nož, kocko in predpasnik. Pridobljena oprema pa je bila pomembno orodje za sladkanje s čokolado, ki je sledilo… Zaspali smo popolnoma utrujeni od vseh nepozabnih dogodivščin. Zadnja noč je bila mirna in tiha. Neopazno se je prevesila

v sredo
Tudi jutro je bilo tiho. Zbudili smo se šele okoli pol devete ure. Pojedli, prepevali in se še zadnjič spustili po drči. Ogledali smo si »ta majhno cerkev« in »svete štenge«, po katerih smo se sprehodili po kolenih in na treh tudi molili. Po kosilu smo začeli pospravljati dom. Bili smo zelo pridni, saj smo pospravili še smeti vseh skupin, ki so v domu bivale pred nami. Zadnje skupne ure smo preživeli v obujanju spominov in risanju pripetljajev na naše majice. Pripravili smo program za starše. Okrasili smo cerkev s svečami in našo zastavo, prenesli vse note in besedila, zložili klopi, skratka v cerkev smo vnesli našo liokornasto noto… Pri sveti maši, ki smo jo imeli v cerkvi, so bili tudi starši, ki so prišli po otroke. Pater Viktor nam je govoril o Svetem Križu, ki je romarska cerkev in o sebi, ko je kot otrok hodil sem na romanje, mi pa smo našteli še druge romarske cerkve v Sloveniji. Tudi ena od mamic je povedala svoje doživetje na Ptujski Gori.
Po sveti maši, pri kateri smo se zahvalili za vse lepo, kar smo skupaj doživeli, se kar nismo mogli ločiti. Zapeli smo še nešteto pesmi, melodije pa še vedno odmevajo v naših mislih. In ne le to, veselo se vračamo k nedeljski maši, kjer čas s Svetega Križa nad Belimi vodami ponovno oživi.

Imeli smo se lepo, zato vem, da se bomo drugo leto zopet vrnili k Svetemu Križu.

Tina

 

OTROŠKO PETJE

Otroški pevski zbor v Žalcu s svojim petjem aktivno sodeluje pri nedeljski maši že več desetletij. Zbor je pritegnil mojo pozornost že pred vstopom v šolo. Takrat sta ga vodila p.Viktor Arh in Petra Fendre. V zboru sem pela od drugega razreda naprej. Sedaj je že peto leto, odkar sem prevzela vodenje zbora. Vodim ga skupaj s p. Viktorjem, ki ima poleg ljubezni do petja tudi veliko mero posluha za delo z otroci. On je bolj za klasične pesmi z orgeljsko spremljavo, jaz pa za ritmične s kitaro. Tako se lepo dopolnjujeva. Na kitari zbor vekčrat spremlja tudi Tomaž Kozovinc.
Naše delo se prične v mesecu septembru, ko izdelamo plakat. Na njem predstavimo aktivnosti našega zbora, ter k sodelovanju vabimo nove pevce in pevke. Priredimo kostanjev piknik in v novembru že pričnemo s pripravami na božični čas. Čas, ko s svojim petjem razveseljujemo ljudi in prižigamo lučke v mnogih srcih. V božičnem času sodelujemo pri projektu Božična skrivnost v Jami Pekel, ter se predstavimo na božičnem koncertu v domači župniji.
Poleg rednih sobotnih vaj in mašnega petja ob nedeljah sodelujemo tudi pri krstih, prvem obhajilu, porokah in otroških mašah. V mesecu maju se pričnejo vsakodnevne šmarnice, šolsko leto pa zaključimo z udeležbo na reviji cerkvenih pevskih zborov dekanije Žalec, ki poteka na Polzeli. Med počitnicami vaj nimamo, a vseeno pojemo pri nedeljskih mašah in se družimo na filmskih večerih v veroučni učilnici ali pa pri kom od nas doma. Organiziramo si tudi kakšen izlet, tako smo se na primer odpravili z vlakom v Novo Gorico na pico. Ne morete si nas predstavljati s kitaro, dvema košarama patrovih kifeljcev in vsak s svojim nahrbtnikom!

V začetku poletnih počitnic z Ireno, Matejo in Tomažem pripravimo program za intenzivne pevske vaje. Zbor v avgustu oddide k Svetemu Križu nad Belimi Vodami, kjer štiri dni preživimo kot prava velika družina. Prepevamo, rišemo, plešemo, se igramo in beremo pravljice za lahko noč.


 

 

 

 

 

 

 

 

S patrom Viktorjem hvaležna pevkam ter njihovim staršem, ki svoje otroke vzpodbujajo k redni udeležbi vaj, nama zaupajo in so pripravljeni prisluhniti našim željam in potrebam pri organizaciji dela. Hvala!
Tina Pogorelčnik

Lepo in prijetno mi je sodelovati s Tino in se družiti z mladimi pevkami in pevci! p. Viktor

Otroški zbor pri maši ob 10.30 uri.

 

 

nazaj na osnovno stran

 

 

 

 

 

    SLOhosting.com priporoča :